Razočaranje

Včasih se res težko poberem po razočaranju nad ljudmi. Najbrž zadeve jemljem preveč resno in bi bilo moje življenje precej bolj enostavno, če bi se malo manj poglabljala in si enostavno rekla, da tako pač je in da ljudje pač niso vsi dobri in da jih (žel) večina gleda v prvi vrsti nase.

Ampak ne, jaz se moram poglabljati. Vedno želim razumeti, želim dojeti. Vedno pa tega ne morem in takrat sem razočarana. In sem se poglabljala, razmišljata, tuhtala, iskala kombinacije. Celo popoldan. Nisem prišla nič dlje, kot zjutraj, ko sem zvedela "veselo" novico. Enostavno ne razumem.

K sreči sem šla zvečer na pivo z dvema prijateljema. Prav to sem potrebovala, da se zavem, da so bistvo življenja naši prijatelji, ne služba in šefi za katere si si delal utvare in si mislil, da so ti prijatelji.

Ne mislim samo stokati, ker nisem tak tip. Mi pa zelo pomaga, da moje misli zapišem. Včasih sem imela (no v bistvu ga imam še) en zvezek za take misli, sedaj imam pa blog. To mi je še ljubše, ker vem, da ga berete dobri ljudje in tudi če ne komentirate, čutim da ste tam nekje.

Ta čestitka je iz malce starejših zalog. Mislim, da je nastale 14 dni nazaj. Velikokrat se mi zgodi, da ko pogledam sliko čestitke, ugotovim, da bi lahko še kaj dodala. V tem primeru kakšno belo črto z rolerjem kam na motiv. Kar pa še lahko storim, ker je čestitka še doma.

Razen papirjev, o katerih sem že govorila, je vse ostalo iz starih domačih zalog. Sem si obljubila, da do nadaljnjega ne kupujem dodatkov za čestitke. Dovolim si kupiti le kakšen Copic marker ali štampiljko oz. digi motiv. Tokratni motiv Swiss Pixies je digi in sicer C.C. design, kupljen v All that Scraps. Ti motivi so mi res ljubi in z veseljem bi imela kakšno štampiljko, vendar žal še nisem našla trgovine, ki bi jih pošiljala tudi v EU. Ve katera od vas za tako trgovino?

Kam z njimi

Najbrž ste že opazili, da res rada delam čestitke. Že samo barvanje motivov me pomiri. Potem pa natančno rezanje in lepljenje (no to me včasih malce razjezi) in na koncu je gotova čestitka, ki ti jo ni sam dati iz rok.

In kupček teh čestitk raste in raste. Potem pa dilema kam z njimi, da bomo imeli prostor za nove. Je spletna prodaja preko Etsy-ja prava ideja? Je mogoče to malce samovšečno? Odpira se mi cel kup idej in še več vprašanj.

Kam daste čestitke, ki jih izdelate? Vse porabite za lastne potrebe?

No ja, do takrat ko se mi bo ta dilema razjasnila, bom pridno kopičila zalogo.

Že dolgo časa nisem uporabila vzorčni papir Amy Butler, ki sem si ga tako dolgo ogledoval in želela. Ko sem si ga tudi privoščila, mi je bil (mi je še vedno) tako lep, da mi ga je škoda. Ker je precej polen in tudi motivi so precej veliki, se mi zdi, da ga ne morem "obremeniti" še z mnogimi dodatki. Zato je ta čestitka tako zelo enostavna.

Tudi ta motiv je pobarvan s Copic markerji. Na čestitko sem, poleg vzorčnega papirja, dodala le barvno ujemajočo "podlogo", trakec in tri razcepke.

Po pomoti

je včeraj nastala ta čestitka. Najbrž se sprašujete kako lahko nastane čestitika po pomoti. V bistvu zelo preprosto. Papri je izbram, motiv pobarvan, postavitev v glavi. Ker pa nisem nič merila, sem po tem, ko je bil trakec na vzorčnem papirju in ta tudi že nalepljen na osnovo, ugotovila, da je prvotni motiv prevelik. Nič hudega - sem pač izbrala nov motiv ga pobarval in čestitka je bila gotova. Dokaj hitro, preprosto in všečno.

Tole pa je izbor Copic markerjev. S klikom na sliko, se bo povečala in boste lahko razbrali številke.

Mirno nedeljsko jutro

No, začelo se ni preveč mirno. Če živiš v bloku je mirnih dni res malo, saj sostanovalci večinoma predvidevajo, da imajo vsi enak življenjski ritem in če oni vstanejo zelo zgodaj, potem to naredijo tudi ostali. Če pa so že vsi budni, potem pa lahko zbijajo z vrati ali kako drugače poskrbijo, da se bioritem vsem prilagodi njihovemu.

Ampak to sedaj ni več pomembno. Ko se je bil moj bioritem prisiljen prilagoditi sosedovemu, sem si rekla ali boš celo nedeljo sitna ali pa to zgodnjo jutranjo uro izkoristi za kaj koristnega. In sem res. Lotila sem se čestitke, ki je bila v bistvu na pol že narejena. Papir je bil že izbran, motiv pobarvan med petkovo nogometno tekmo, postavitev pa izbrana včeraj zvečer na Sketch Saturday.

Malokrat se mi zgodi, da mi postavitev tako hitro uspe. Ponavadi se mi zgodi, da je preveč delov postavitve, ki jih jaz nikakor ne morem spraviti na čestitko in da vsaj približno zgleda. Če pa že, potem pa si v glavo zapičim, da bi en dodatek pasal zraven, ki ga, kljub ogromni zalogi, jaz nimam.

Tokrat je šlo vse po maslu in moram se zahvaliti sosedu, ki je sinhroniziral moj bioritem z njegovim.

Sem pa prišla do enega zaključka - postavitve, ki jih predlagajo na različnih izzivih, se meni ne izidejo, ker delam premajhne čestitke. Moje so velikosti 10,5*15cm, ravno pravšnje za standardno kuverto. Kako velike čestitke pa delate ve?

To ste zamudili...

... vsi tisti, ki se niste odzvali povabilu v prejšnji objavi.

Imela smo se lepo, kljub temu, da bi si želele več obiskovalcev. Težko se odločim kaj je narobe, da se ljudje ne udeležijo takih prireditev. Toliko lepih izdelkov, ročno izdelanih, pa tako malo ljudi.

Ne nazadnje pa smo zadovoljne, ker smo se družile med samo, se smejale in veliko klepetale.

To smo štiri cvetke, velike klepetulje. Po vrsti od desne proti leti Mateja, Meti, Tatjana, Tanja in moja malenkost.

Pridite na jesensko/zimski sejem - ne bo vam žal. Vas bom pa sigurno še obveščala o naših dogodkih.