Šivilsko deževni popoldan

Danes je bil pa pester dan. Zjutraj sem izkoristila kar lepo vreme in odtekla 10 km v kar solidnem času zame. Popoldan pa sem se lotila šivanja.

Pred časom sem pri Maji videla čudovite torbe, ki jih je naredila po kroju Lula Louise in že takrat sem si rekla, da bom tako tudi jaz imela. Sedaj je Louise posodobila kroj in ga ponudila tudi v zelo majhni izvedbi. Taki za večerne sprehode po mestu.

Sama izvedba me je malo z..., vendar je moja trma zmagala. Malo sem imela namreč težav prišiti dno brez gub, potem sem si pa rekla: "Zakaj pa brez?". Gube so prav dobro izpadle. V notranjosti sem naredila še en majhen žepek, ki v tako majhni torbici ne pride do izraza, vendar mi je kljub temu všeč.

Še to vam zaupam, da ni zadnja. V planu je še ena velika izvedba.

Kolaž, kolaž, kolaž

Moja je desna, leva pa od Meti (razlika je očitna)

V torek smo v Logatcu (GRC Zapolje, Galerija Hodnik) odprli novo razstavo kolažev. Tehnika, ki je meni delala hudo veliko preglavic. A ne, Meti ;-)

Ta tehnika zahteva res veliko potrpljenja in ni za ljudi, ki imajo radi hitre rezultate. Tudi tokrat pa se je izkazalo, da z veliko truda nastanejo krasne stvari. Pojdite pogledati. Obljubim, ne bo vam žal.

Prijetna sobota

... je za mano.

Meti je organizirala delavnico sitotiska. Vodila jo je Vesna. V bistvu vam z besedami sploh ne znam opisati, kako prijetno je delati sitotisk v super družbi. Že zelo dolgo sem si želela preizkusiti sitotisk. Danes sem imela to priliko in mislim, da nisem zaključila pri teh parih poizkusih, ki vam jih prikazujem. V glavi se že rojevajo novi motivi.

Ta motiv sem si sposodila od Nataše.

Pusta stara majica v novi podobi.

Malo ponesrečen odtis, kar pa ga naredi unikatnega.

Napake so del učenja.

Staro v novi podobi.

Okrogle obletnice se kar vrstijo

Tokrat je praznovala moja službena cimra. Zelo prijetna oseba, ko jo spoznaš. Na prvo žogo pa ne deluje tako. Sedaj sva skoraj eno leto že cimri in se res dobro razumeva. Ne samo na službenem nivoju. Tudi sicer imava precej enak pogled na svet in mislim, da name zelo dobro deluje. Rada imam okoli sebe ljudi, ki name delujejo pozitivno.

Za darilo sem ji podarila to sliko. Vem, precej tvegana zadeva. Vendar ji je bila všeč. Zelo. Mi je kar odleglo. Pri slikanju te slike sem imela kar nekaj težav. Predvsem pri izbiri barv in na koncu koncev tudi pri izvedbi. Vložila sem kar nekaj truda in mislim, da mi je na koncu koncev tudi uspelo.

Čas beži

Prehitro. Šele ko sem se lotila te objave, sem ugotovila, da že zelo dolgo - predolgo - nisem nič objavila. Pa sem bila delovna, ampak nič še ni zaključeno. Kar nekaj pacam, pa vmes mi pod roke pride kakšna dobra knjiga - takrat pa itak ni nič z mano.

Ker je letos kar nekaj bebic napovedanih, sem se lotila kvačkanja prve "cik-cak" dekce. Ko sem prvič prebrala navodila za izdelavo sem si rekla "No way!!!". Ampak je tako lepa - sem si mislila in jo hodila vedno znova gledati k meni zelo ljubi kvačkarici Lucy @ Attic24. Tam sem pobrala tudi navodila za mojo deko iz babičinih kvadratov, ki še čaka, da jo dam skupaj.

Pa še en pogled čisto od blizu. Sem se potrudila in mislim, da ni nobene napake - vsaj upam, da je ni. Nisem pa prepričana, če ne bo malce daljša, mogoče za 10 cm. Trenutno je velik 70*85 cm. Kaj menite? Jo malo podaljšam?

Da pa ne boste mislile, da vas vlečem, s tem da skoz kaj počnem, vam dovolim pokukati v moje delno narejene, v nastajanju in projekte v planu.