Po dolgem času

Sem se lotila slikanja. Prav dober občutek. 

Društvo Me Vi Art pripravlja novo razstavo. Ta slika že dolgo časa čaka na dokončanje. Vprašanje je kdaj (če sploh) bi jo dokončala, če me moja Meti ne bi malce "spodbudila". 

Vesela sem, da sem se lotila dokončanja. Vem, da ni v najbolj tipičnih barvah za balerine. Pa saj tudi jaz nisem tipična, sploh pa ne balerina ;-)

Ne vem kdaj in kje bo otvoritev razstave. Vas bom pa sigurno pravočasno obvestila o otvoritvi. 

Se udeležujete otvoritev razstav?

Pa je končano

Končno je končano, bi lahko rekla. Pa ne zato, ker ne bi pri tem projektu uživala, ampak zato, ker je bil res velik in sem zadnji rok res za las lovila. Slikala sem še v petek zvečer, v soboto ob 10. uri pa so bile naše slike že na poti na Bled.

Pred dobrim mesecem smo v likovnem društvu Me Vi Art in slikarskem ateljeju Unikatna sanjalnica dobili povabilo za opremljanje Vile Bled. Formati slik so bili naprej določeni in žal tako velikih slik večina ni nimela pripravljenih, zato je bilo dela res veliko. Pripravila sem štiri slike, ki pa jih žal ni bilo časa poslikati vendar so nam obljubili, da jih bodo slikali, ko bodo visele v sobah (takrat pa jih bom z veseljem pokazala tudi vam). Zajtrkovalnico bodo krasile naše slike s kolački. Poleg slik v sobah in v zajtrkovalni, smo pripravili tudi dvojno razstavo, ki si jo bomo lahko ogledali tudi mi navadni smrtniki ;-)

Vabilo na začetku objave je moje delo in tudi pri ustvarjanju le tega sem zelo uživala. Zato lepo vabljeni na otvoritev ali pa na ogled razstave, ki bo v Vili Bled na ogled do novembra. Za vse tiste, ki pa ne boste utegnili priti na otvoritev ali pa si razstave ogledati ob kateri drugi priložnosti, bom vsekakor pripravila še kakšno objavo na blogu, ki je bil kar nekaj časa zanemarjen.

Sedaj pa se moram hitro lotiti naročil, ki so se v tem času pridno nabirala.

Frida Kahlo

Vir: Meti

Podajam vam en čudovit razlog, da se odpravite v Mercator Center v Šiško. Da ne boste samo zapravljali, si lahko nahranite dušo in si ogledate razstavo našega društva MeVi Art in slikarske šole Unikatne sanjalnice.

Mislim, da nisem "preskromna", če priznam, da smo tokrat prekosili sami sebe. Razstava je res prekrasna in je dopolnjena s krasnimi kaktusi in unikatnim nakitom. Mislim, da vam res ne bo žal, če si razstavo ogledate.

Vir: Meti

Če pa slučajno ne boste utegnili pogledati razstave, vam pokažem mojo sliko (zgornja). Redko rečem za svoje slike, da so mi všeč. Ta pa mi je. Resnično. Upam, da je tudi vam.

Zelena pomirja

Že pozimi sem naredila to sliko, ko ni bilo nikjer nič zelenega in je slikanje v zeleni barvi delovalo zelo pozitivno. Všeč mi je oblika platna in všeč mi je pomirjujoča zelena.

Očitno pa ni slika všeč samo meni, saj jo je obiskala in se za nekaj časa na njej naselila tudi mala vešča. Na tej sliki se tudi lepo vidi, da nisem uporabila samo navadne akrilne barve, ampak tudi granitno barvo, kateri so dodane zlate pikice.

Kolaž, kolaž, kolaž

Moja je desna, leva pa od Meti (razlika je očitna)

V torek smo v Logatcu (GRC Zapolje, Galerija Hodnik) odprli novo razstavo kolažev. Tehnika, ki je meni delala hudo veliko preglavic. A ne, Meti ;-)

Ta tehnika zahteva res veliko potrpljenja in ni za ljudi, ki imajo radi hitre rezultate. Tudi tokrat pa se je izkazalo, da z veliko truda nastanejo krasne stvari. Pojdite pogledati. Obljubim, ne bo vam žal.

Okrogle obletnice se kar vrstijo

Tokrat je praznovala moja službena cimra. Zelo prijetna oseba, ko jo spoznaš. Na prvo žogo pa ne deluje tako. Sedaj sva skoraj eno leto že cimri in se res dobro razumeva. Ne samo na službenem nivoju. Tudi sicer imava precej enak pogled na svet in mislim, da name zelo dobro deluje. Rada imam okoli sebe ljudi, ki name delujejo pozitivno.

Za darilo sem ji podarila to sliko. Vem, precej tvegana zadeva. Vendar ji je bila všeč. Zelo. Mi je kar odleglo. Pri slikanju te slike sem imela kar nekaj težav. Predvsem pri izbiri barv in na koncu koncev tudi pri izvedbi. Vložila sem kar nekaj truda in mislim, da mi je na koncu koncev tudi uspelo.

Frida made by Tanja

To je moje zadnje delo, ki sem ga zaključila v sredo. Jaz sem precej počasna pri slikanju, vsaj v primerjavi z mojimi "sošolkami". V slike ponavadi vložim precej energije in časa in tudi zato se od njih zelo težko ločim. Mislim, da se od te sploh ne bom ločila. Ko smo začeli s projektom "Frida Kahlo" se nikakor nisem mogla odločiti katero sliko bi izbrala za svoj motiv. Na vseh slikah je bila Frida tako zelo resna, celo stroga, potem pa so tu še njene tako zelo značilne obrvi. Potem pa sem našla to sliko, na kateri Frida zgleda precej milo. Da mi je šlo slikanje lažje od rok in da sem jo vsaj malo razumela, sem prebrala tudi njeno biografijo. V njej sem zasledila, da je to eden izmed njenih prvih avtoportretov, ki ga je naredila po hudi avtomobilski nesreči, zaradi katere je čutila posledice celo življenje. Frida je ta avtoportrete narisala v postelji tako, da se je gledala v ogledalo in je bil namenjen njenemu prvemu fantu Alejandru, ki je bil tudi poškodovan v tej nesreči.

Seveda sem morala dodati na sliko še nekaj 3D elementov brez katerih se mi zdi, da ni več nobena moja slika.

Še nekaj podrobnosti.

Pred 30-timi leti

Na današnji dan je ta svet zagledala lepa svetlolaska, ki je po duši čudovita. Tako lep človek si zasluži samo lepo v življenju. Tudi lepo darilo. Mislim, da ji je bilo všeč. Ni v celoti zrasla na moje zelniku. Ko vsako idejo, sem tudi to, naredila na koncu malo po svoje pa vseeno ne toliko, da ne bi bilo mogoče prepoznati Alfreda Gockla, ki je meni zelo ljub slikar.

Draga T. uživaj življenje in ostani prav tako čudovita kot si.

Les Petit Dolls

Letos poleti sem se udeležila on-line tečaja "Les Petit Dolls", ki ga izvaja Suzi Blu in za katerega me je navdušila Natasha.

To je prvi on-line tečaj, ki sem se ga udeležila in sem sigurna, da en zadnji. Mislim, da sem od tečaja zelo veliko odnesla in sem pri delu resnično uživala. Žal pa sem ugotovila, da me preveč stvari zanima in se zato zgodi, da mi ne uspe narediti veliko izdelkov. Najbrž to ni najbolje, ker se ne morem poglobiti v izdelavo in bi bile zadeve lepše, če bi se. Definitivno se bom izdelave take slike še lotila.

Zajtrk ob Ljubljanici 2009

Danes, ko so temperature malo bolj znosne, lahko razmišljam o soboti in Zajtrku ob Ljubljanici. V soboto sem prvič letos sodelovala na projektu Zajtrk ob Ljubljanici, ki vsako leto poteka v stari Ljubljani.

Druženje je zanimivo, celo slikati sem se trudila, kar pa je bilo ob neznosni vročini praktično nemogoče. Si bom pa soboto zapomnila predvsem po tem, da sem v živo spoznala blogarko Majo iz Časa za kreativnost. Lepšega presenečenja si ne bi mogla zamisliti. Oseba, ki jo poznaš le preko njenih izdelkov in njenega bloga, dobi obraz. Maja, hvala, da si prišla!

Ne dam se

vremenu. Naj kar bo kislo in deževno in mrzlo. Brrrr. Ampak jaz se ne dam. Vsaj na platno vedno lahko pričaram poletje, toploto, vonj po morju.

Ne verjamete. Poduhajte. No, vidite, da gre.

Vzamem skicirko, svinčnik in radirko. Seveda, radirko. Vedno. Spremembe so dobrodošle, če nekaj ni v redu. Že dalj časa sem imela tole slikico v glavi. Pa sem jo dala na papir. Potem pa seveda še na platno. 3D platno. Rada imam strukturo, ne samo na sliki, tudi v platnu.

Ja, s to slikico (10x10 cm) sem zadovoljna. Pa tudi na katero steno bo šla vem. Vam pokažem, ko bo moja boljša polovica zvrtala luknjo.

Zunaj pa še vedno dežuje. Pa kar naj. Sedaj si nalijem kozarček cvička (ja, sem najbrž ena izmed redkih, ki ima rada cviček) in v roke vzamem knjigo, še nedolžno, neodprto, v nadaljevanjih. Knjigo s katero me je pred časom zastrupila Polona.

Darilo, ki ostane

Sej ne, da bi mislila, da darila izginevajo, ampak se mi zdi, da današnji otroci za sv. Birno ne dobivajo več daril, ki bi jih spremljali preostanek življenja.

Včeraj sem imela čas in sem bila birmanska botra punci, ki sem ji tudi krstna botra. Za darilo si je zaželela prenosni. Ker sem ji želela podariti tudi nekaj trajnega, sem ji narisala portret. Seveda sem imela ob sebi pomoč, mojo mentorico M. Brez nje najbrž ne bi uspela. Tako pa moram priznati, da mi je slika všeč. Ja, prav ste prebrali. Včasih sem k kakšnim izdelkom tudi zadovoljna.

Akt nenavadne oblike

Slika je nastala ne dolgo nazaj, vendar je bila na razstavi in jo pred tem nisem uspela fotografirat, zato vam jo nisem mogla pokazati. V društvu smo pripravili razstavo trikotniških slik aktov v eni barvi, ki smo ji dodajali belo in/ali črno. To je bil moj prispevek k razstavi.

Vezano ploščo trikotne oblike, sem oblekla v žaklovino in ji premazala z mekolom in jupolom. Tako pripravljena osnova je meni zelo ljuba za risanje slik kjer ni veliko detajlov. Malo več časa sicer porabim za pripravo "platna" in barvanje ozadja, vendar se mi zdi, da mehkobe nastanejo res sanjske. Vredno truda.

Slika je že našla nov dom, na steni novega zelo prijetnega doma moje najljubše osebe.

Svet na očeh

... dobesedno. To je mora zadnja slika. Končala sem jo v sredo. Priznam, da sem pri izdelavi obupovala in ne vem, če bi bila kdaj končana, če me moja mentorica ne bi spodbujala. Mislim, da je to prva slika, ki je nastala "iz glave" torej brez tuje predloge.

Nisem lenarila

... ampak sem pridno hodila v slikarsko šolo in to je moj zadnji izdelek. Kljub noremu decembru, si nisem dovolila, da bi zanemarila tudi ta moj hobi.


Slika je narejena na platno 50*50 z akrilnimi barvami. Dodala sem nekaj 3D dimenzije s pomočjo gaze in polente, nekaj pa tudi z granitno barvo. Slika je samo še danes pri meni, potem pa gre naprej. Vedno imam težavo oddati sliko. Vloženo je veliko truda in ponavadi tudi čustev, ampak počasi se bom morala tudi to navaditi, saj so moje stene polne.

Še nekaj detajlov.

Še sem tu

...le neznosno zaposlena. Sploh nimam občutka, da je december. Smrk, smrk! Pa tako imam rada december. Bo kmalu bolje. Ta vikend smo imel sejem unikatnih izdelkov v OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, ampak o tem v kakšni kasnejši objavi tudi s fotoreportažo.

Tokrat vas vabim le, da si v izložbi trgovine Levček v BTC-ju v hali A ogledate razstavo snežakov našega društva in slikarske šole.

Tale je moj. Vam je znan, ane?


Snežak je odtis meni ljubih štampiljk Whiff od Joy Stamps, embosiran s srebrnim prahom (prav tako podpis in snežinke, le da so te v beli barvi. Snežak in okolica je pobarvana z akrilnimi barvami, hrib na katerim stoji snežak pa z granitnimi barvami.

Slikanje

V prostem času ne izdelujem samo čestitk, ampak se lotim tudi kakšnega drugega izdelka. Ena izmed mojih najljubših aktivnostmi je slikanje. Slikanje vzame precej več časa, še posebej, če nisi hitro zadovoljen s svojim izdelkom.

Tale slika je nastala pred časom. Začela sem jo izdelovati v okviru projekta Zajtrk ob Ljubljanici, ki je poleti vsako soboto potekal v stari Ljubljani. Slika je na platnu velikosti 60 x 60 cm in je narisana z akrilnimi barvami. Na slike zelo rada dodaja tudi druge materiale. Na to sem vključila kvinojo - prastaro žito, ki meni ni bila všeč za jesti, je pa lepo izpadla na sliki.