28. 2. 10

Kličem pomlad


Rada imam zimo, vendar letos željno pričakujem pomlad. Niti ne znam povedat zakaj, vendar mi manjka sonce, daljši dan, ... Mogoče je tudi zato nastala ta čestitka, ki je nekoliko bolj živih barv.

Sicer na tej čestitki ni nič posebnega. Postavitev je nastala v moji glavi in mislim, da sem to postavitev že enkrat uporabila. Motiv je pobarvan s Copic markeji. Dodana sta dva gumbka in kovinske vrtnice.

26. 2. 10

Digi je kul


Že pred časom sem kupila prvo digitalno "štampiljko". Štampiljko sem dala v narekovaje, ker v bistvu ni štampiljka, ampak je to zelo udomačen izraz na spletu in pogosto se zgodi, da so dejansko enaki motivi tudi v obliki štampiljke. Tudi pri tem motivu je tako. Moj pa je digitalen.

Še vedno rada pritisnem štampiljko in jo potem pobarvam, vendar se mi zgodi, da za določeno priložnost nimam motiva in je to najhitrejši način, da ga dobim. Poleg tega pa je tudi cena ugodnejša. Na tak način sem si danes tudi priskrbela velikonočne motive.

Kakšno pa je vaše mnenje o digitalnih štampiljkah? Se vam zdijo čestitke narejene z digitalno štampiljko manj "vredne"?

Še nekaj o izdelavi čestitke:
  • Postavitev - iz glave
  • Barvana s Copic Markerji
  • Papir iz domačih zalog (okrašen z robno štanco) in iz Hobby Arta
  • Gumba sta papirnata, narejena z okroglo štanco in luknjačem za eyletse - uporabljeno prvi, vendar sigurno ne zadnjič
  • Trakci pa ponovno pobarvani s Copic Markerji - sem zalotila, da se mi zgodi, da se mi ne da brskati po škatli s trakci in kar barvam bel trak ;-)
  • Napis pa moje ročno delo

25. 2. 10

Čas je ...

... da podarim bonbonček, ki sem ga napovedala točno pred enim mesecem.

Danes so vsi žuri za mano in se lahko posvetim vsem vam, ki me spremljate in komentirate na blogu.

Nabralo se vas je kar nekaj.


Srečnica pa je ...


Maja, javi se na moj mail, da ti pošljem bonbonček, ki pa naj ostane še skrivnost. Saj jih ima Maja glede na napisano rada.

24. 2. 10

Dobro jutro


Kar predstavljam si kako bi danes zjutrjaj z veseljem ponovno zlezla nazaj v posteljo z vročim čajem in dobro knjigo. Žal so to le fantazije in ne bodo realnost vsaj do sobote.

Čestitka je nastala brez posebnega plana. Ponavadi imam postavitev vsaj v glavi, če ne že na papirju. Imam en majhen blokec (no imam jih več, ker sem "malo" obsedena z njimi), ki ga imam vedno v torbici in ko imam idejo jo hitro narišem. V tem blokcu je tudi kar nekaj idej, ki jih poberem iz izzivov in jih hranim za "hude čase". Ko je bil papir izbran in motiv pobarvan, sem prebrskala ta moj blokec in mi ni bilo nič všeč. Tako sem kar na hitro naredila postavitev brez predhodnega premisleka. Trakca v močno roza barvni nisem imela in sem se spomnila, da sem prav zaradi takih primerov pred časom kupila bel svilen trakec, ki ga sedaj po potrebi barvam s Copic Markerji. Tudi tega sem. Se mi zdi, da kar dobro zgleda. Le mašnica me malo moti, ker ni lepa. Bi potrebovala tisti "Easy Bow" pripomoček. Sem pred časom na Otočku zasledila, da si ga je ena naredila in celo napisala mere, pa ga žal ne najdem. A slučajno katera imam mere? Ali pa objavo najde na Otočku?

Ste opazile kako lepo se sveti rožica v glavi?

23. 2. 10

Še en izziv

Tudi ta čestitka je nastala na podlagi predlogi iz izziva Just Magnolia.

Všeč so mi predloge, ki so preproste. Pri čestitkah, ki naj bi vključevale tudi napise, imam vedno težave kaj napisati. Vedno se mi zdi, da v angleščini vsi ti napisi tako lepo zvenijo ali pa so vsebinsko posrečeni.

Kaj pa vi napišete v takih primerih? Ste bolj izvirne od "Čestitke", "Zate"...

22. 2. 10

Priznam

... da mi je ta čestitka všeč. Ponavadi imam pri vsaki kaj za komentirati. Tokrat pa ne. Prav čuden občutek ;-)

Čestitko sem naredila po predlogi Friday Sketchers. Ponavadi so mi te predloge všeč, ko pa se lotim izdelave, se skoraj vedno "zaplezam" in se prav mučim, da jo naredim do konca. Tokrat pa ni bilo tako. Že sam motiv mi je bil full všeč in sem si takrat, ko sem odtisek dobila, zaobljubila, da bo ta čestitka nekaj posebnega. In kot bi me motiv vodil, je nastala ta umirjena vendar meni čudovita čestitka. Pobarvana je s suhimi barvicami. Ko sem barvala ta motiv sem se ponovno spomnila, kako prijetno in sproščujoče je barvati s suhimi barvicami. Sicer res za barvanje porabim nekoliko več časa kot, če barvam s Copic Markerji, ampak je rezultat čudovit, bolj mehek in žameten. Na čestitki je napis "danes je poseben dan", ker je v četrtek zame res poseben dan, že vem katera bo dobila to čestitko. Še dobro, da vem, da ne uporablaj interneta. Tisti, ki pa ga in jo poznate pa ne izčvekajte. Ja, to mislim tebe A. ;-)

17. 2. 10

Ena moška

ali pa morda tudi ne. Za moške mi je vedno teko delati čestitke. Se mi zdi, da nimam pravih štampiljk. Si bom moral omisliti kakšno drugo tehniko za moške čestitke. Vezenje tudi ne gre.

Ta vikend sem naredila tudi to čestitko, ki je v meni ljubi barvni kombinaciji. Posebnost te čestitke je, da sem za napis uporabila Copic Atyou Spica Glitter Pen. Že nekaj časa sem spremljala tuje ustvarjalke, ki so jih uporabljale in tudi naredile kar nekaj primerjalnih testov. Pred časom sem bila v Hobby Artu v Kranju in jih zagledala na pultu. Že nekaj časa sem jih namreč spraševala, če jih bodo dobili in sedaj nisem mogla spustiti priložnosti. Učinek je res lep in mislim, da bom postala lastnica tudi drugega kompleta.

15. 2. 10

Z malo muje gre

Ta vikend sem se malo v roke vzela in sem si rekla, da tako ne gre več. V soboto, sem "skidala" stanovanje. V nedeljo sem šla na zelo dolg sprehod. Pa ne zato, ker bi si želela, ampak zato, ker sem bila "prisiljena". Vsi tisti, ki stanujete v bloku, me boste zelo dobro razumeli, kako je s parkirnimi prostori ko je sneg. V petek sem zopet skidala eno parkirišče (če sem poštena prvega letos, ker se je sicer vedno izkazal moj D.) in potem nisem imela želje, da bi se pripeljala nazaj in zopet skidala še eno parkirišče.

Očitno pa mi je malo fizičnega napora koristilo, saj sem po tem uspela narediti kar 5 čestitk. V bistvu sem jih samo sestavila, ker so bili motivi že pripravljeni.

Po dolgem času sem sestavila vezene čestitke. So precej preproste, ampak meni so všeč.

12. 2. 10

Kriza

Ustvarjalna kriza.

Ne gre in ne gre. Prav res imam prazno glavo, nič idej in priznam tudi volje ne. Pa sej bo bolje, ane? Vse kar se lotim je kvačkanje. Pa še to sem se zadnjič uštela, ko sem mislila, da imam samo še 11 kvadratkov za narediti in sem ugotovila, da jih moram še 51. Šmrk! Pa tako bi se zavila v toplo odejo in saj en teden ne bi prišla na plano.

Kljub ustvarjalni krizi, sem v ponedeljek naredila darilo za zelo, zelo prijetno sodelavko in fejst punco. Ideja je bila v moji glavi že dalj časa, samo volje za izvedbo ne. Prstan iz "poldragih" kamnov in čestitka. Sej na koncu je vse skupaj kar lepo izgledalo. Fotografije pa ne bom komentirala. Pač ni bil dan.

3. 2. 10

Sem že mislila, da ne bom...

Pa moram. Enostavno mora zliti nekam svoje občutke.

Danes zjutraj me je namreč na parkirišču čakalo neprijetno presenečenje. Na mojem C3-ju so manjkale vse "radkape" in bil polomljen brisalec. Prizna, da mi je šlo na jok.

Mogoče se mi zdi čudno in res sem si težko prislužila moj avtoček, ampak mi je resnično vseeno za materialno. Sploh za "radkape". Če jih nekdo rabi in zato nima denarja in bo s tem, da jih je ukradel, lahko živel, naj jih kar ima. Ampak brisalce bi lahko pustil pri miru. V tem vremenu so namreč nujno potrebni in mislim, da tistemu, ki je to naredil prav čisto nič ni koristilo, da ga je polomil.

Kaj se zgodi človeku, da se dotakne in celo poškoduje nekaj kar ni njegovega? Tega res ne bom mogla nikoli razumeti. Kdo mu je dal pravico, da se je dotaknil mojega življenja? O tem premišljujem že celo dopoldne. Je bilo usodno res to, da sem (to sem opazila šele zjutraj) parkirala na mestu kjer je nekdo na kupu snega pustil gajbico. Saj vesta tako kot psi, ki z lulanjem označijo svoje teritorij. V smislu - to sem jaz skidal in je moje. Tudi jaz sem kidala, ne eno parkirišče, ampak dva. Pa to še ne pomeni, da si lahko to parkirišče lastim. Je res bil to razlog? So ljudje resnično tako na koncu? To ne morem verjeti!!!

Po vsem šoku, grem na policijo, ker se mi zdi (zaradi vseh nadaljnjih postopkov - zavarovalnica itd.) prav. Škoda zgubljati besed nad odnosom kriminalista na policijski postaji. Sem se počutila, kot da sem jaz kriminalec.

Res sem žalostna in sploh ne želim več razmišljati o tem, pa vendar mi ne gre iz glave.