28. 5. 11
Dve sorodni
Danes sem med slikarskim projektom dokončala čestitki za kateri motiva sem imela že dalj časa pobarvana.
Pred časom sem na Whiff of Joy Blog Hop prejela nagrado med katerem je bila tudi čudovita štampiljka miška Henryja, ki stiska srček. Takoj sem naredila dva odtisa in ju pobarvala z akvarelnimi barvicami. Enega temnejšega in enega svetlejšega.
Glede na to, da sem čestitke delala istočasno in da sem uporabljala ostanke enakega papirja, sta si čestitkiprecej podobni. Ponavadi sem precej sitna glede podobnosti, tokrat pa moram priznati, da se mi kombinacija zdi precej posrečena. Kakšno pa je vaše mnenje glede podobnosti izdelkov? Pa nimam v mislih podobnosti z izdelki, ki so jih eni naredili, drugi pa imeli za navdih, ampak imam v mislim izdelke, ki jih delate sami in si počasi postajajo podobni. To postaja vaš prepoznavni znak ali pomanjkanje kreativnosti? Mogoče sem malo hudo zastavila, vendar se s podobnimi vprašanji pogosto srečujem in me zanima vaše mnenje.
26. 5. 11
Pusto, dolgočasno
Tako bi po mojem mnenju lahko poimenovala to sliko. Želela sem preizkusiti kako bi pobarvala rdečelasko s Copic markerji in sedaj ko vidim fotografijo čestitke, lahko ugotovim, da sem se pri barvanju res potrudila, pri sestavi čestitke pa precej manj.
Sicer pa sem trenutno bolj aktivna pri slikanju. Sem ugotovila, da težko delam dve stvari na enkrat - kot da nisem ženska ;-)
Kar nekaj slikarskih projektov sem zaključila in z večino sem zadovoljna. Zdi se mi, da se mi je končno spet "odprlo". Dolgo časa mi slikanje ni šlo tako kot sem si želela. Sedaj pa sem s svojim delom res zadovoljna. Kar pa je v redu. Pred člani Unikatne sanjalnice je namreč res ogromen projekt in rok zelo zelo kratek. Ampak bomo zmogli. Je pa prisoten adrenalin!!! Ko bom lahko več povedala o tem, bom to z veseljem storila do takrat pa bodite lepo in naj vam ustvarjanje napolni dušo.
Sicer pa sem trenutno bolj aktivna pri slikanju. Sem ugotovila, da težko delam dve stvari na enkrat - kot da nisem ženska ;-)
Kar nekaj slikarskih projektov sem zaključila in z večino sem zadovoljna. Zdi se mi, da se mi je končno spet "odprlo". Dolgo časa mi slikanje ni šlo tako kot sem si želela. Sedaj pa sem s svojim delom res zadovoljna. Kar pa je v redu. Pred člani Unikatne sanjalnice je namreč res ogromen projekt in rok zelo zelo kratek. Ampak bomo zmogli. Je pa prisoten adrenalin!!! Ko bom lahko več povedala o tem, bom to z veseljem storila do takrat pa bodite lepo in naj vam ustvarjanje napolni dušo.
9. 5. 11
Dobrodošel Matevž
Seveda štorklja ni dovolj za našega novega junaka. Ponavadi čestitko delam za nove starše in ostale sorodnike. Tokrat pa sem se odločila, da naredim čestitko za Matevža. Najbrž marsikdo težko verjame, da pri vseh čestitkah nisem imela prirpavljene čestitke za Matevža. Res je, da nismo vedeli, da bo fantek, je pa tudi res, da sem ves čas prav jaz trdila, da bo fantek. Vseeno sem počakala, da se rodi in potem včeraj popoldan naredila čestitko, ki je narejena posebno in samo zanj.
Upam, da mu bo življenje namenilo namenilo veliko dobrega in še več moči za spopade z izzivi.
Upam, da mu bo življenje namenilo namenilo veliko dobrega in še več moči za spopade z izzivi.
8. 5. 11
Zelo lep dan
Včeraj je bil res lep dan. Že zjutraj na vse zgodaj me je razveselila A. s klicem in informacijo, da se nam je pridružil Matevž. A. še enkrat oprosti, ker ti nisem verjela, ampak slišati si bila zelo dobro ;-) Dragi moji MAK-i čestitam vam ob rojstvu novega člana, nalagam vam, da ga pazite. Z veseljem vam bom pri tem pomagala.
Že sicer pa sem imela za včerajšnji dan planiran pohod po poteh okupirane Ljubljane. Ker se je rodil Matevž, sem imela še en razlog več. Dve Tanji sva se podali na pot ob sedmih zjutraj in zaključili ob dveh. Izkupiček: nenormalno boleče noge in nenormalno lep občutek na cilju - in tudi še danes. Če bo drugo leto še kdo za, sem tudi jaz. Občutek je zelo podoben kot v hribih, ljudje so dobre volje in se pripravljeni smejati.
Že sicer pa sem imela za včerajšnji dan planiran pohod po poteh okupirane Ljubljane. Ker se je rodil Matevž, sem imela še en razlog več. Dve Tanji sva se podali na pot ob sedmih zjutraj in zaključili ob dveh. Izkupiček: nenormalno boleče noge in nenormalno lep občutek na cilju - in tudi še danes. Če bo drugo leto še kdo za, sem tudi jaz. Občutek je zelo podoben kot v hribih, ljudje so dobre volje in se pripravljeni smejati.
Naročite se na:
Objave (Atom)