Siv deževen dan, ki ga nikakor noče biti konec. Pa tako lepo bi lahko preživela dan - pod toplo dekco s krasno knjigo in kozarcem cvička v roki. Prišla sem domov, izmučena, premočena in polne roke vrečk. Potem pa še pošta. Tokrat sem se z veseljem potrudila in v že tako polne roke stlačla še precej veliko kuverto. ker sem dobila.
Noro, pri mojih letih se znam darila še vedno razveseliti kot pet letni otrok. Ampak nekaj vam zaupam, tega darila bi bila vsaka vesela. Majda mi je poslala sladkorček, ki sem ga prejela na njenem blogu. Sploh vam ne znam povedati kako lepa ogrlica, pa uhančki pa kroglica z luno in majhnimi hiškami. Ne vem kaj mi je najbolj všeč, vem pa kam bom dala kroglico - na obesek za ključe mojega doma. JUPIII!!!
Darilo sem že stokrat okoli obrnila, pa še vedno ne razumem kako lahko nekaj tako enkratnega pride izpod človeških rok.
Majda, hvala! Ostala sem brez besed.