kaj napisati, kaj vam pokazati, kaj... Rada sem v stiku, ampak včasih enostavno ne gre.
To pomlad me je pomladna utrujenost res zdelala. Nič mi ne gre od rok. Zdi se mi, da v službi potrošim veliko preveč energije. Energije zato, da sem prijazna, da se zadeve uredijo, da je delo opravljeno. Kdo pa je prijazen do mene? Se sprašujem. Zakaj jaz? Zakaj jaz nisem tista, s katero je potrebno delati v rokavicah.
Še dobro, da ostajajo popoldnevi in vikendi. V krogu družine in prijateljev. Ali pa sama. Tudi to zna biti prijetno. V soboto sem se odpravila v Štanjel. Ja, sama sem šla. Na otvoritev razstave moje mentorice. Sem šla malo prej, ker sem si želela tudi Štanjel ogledati in pofotkati. Še dobro, da sem šla prej, ker sem se (seveda) zgubila. ;-)
Bila je prijetna sobota. Ravno prav topla. Štanjel pa poln skritih kotičkov. Razstava pa čudovita v prekrasnem okolju kjer novo sreča staro, kjer sivina sreča barvo, ... Čas je žal prehitro minil. Tudi zato, ker sem kar nekaj časa po nepotrebnem zapravila na poti.
Da ne boste mislili, da je v Štanjelu samo kamen. Tudi to je del Štanjela.
Sedaj se počutim že bolje. Samo iz sebe moram dati. Mogoče pa bi lahko postal tale blog moj dnevnik ;-)
lepi fotografiji Tanja, si me spomnila, da bi veljalo otroke peljati na izlet
OdgovoriIzbrišiVeš, jaz pa pridem na tvojo stran in raven moje energije se dvigne, moja duša pa umiri. Vedno!
OdgovoriIzbrišiRada imam stare kamne in Štanjel ima še posebno noto.
OdgovoriIzbrišiTnja, pride kak čas, ko enostavno ne znese ustvarjati, ker je tempo življenja prenaporen... pa čeprav bi rabil vsaj tisto urico.
OdgovoriIzbriši