23. 06. 09

Jaz sem pa nova


Siv deževen dan, ki ga nikakor noče biti konec. Pa tako lepo bi lahko preživela dan - pod toplo dekco s krasno knjigo in kozarcem cvička v roki. Prišla sem domov, izmučena, premočena in polne roke vrečk. Potem pa še pošta. Tokrat sem se z veseljem potrudila in v že tako polne roke stlačla še precej veliko kuverto. ker sem dobila.

Noro, pri mojih letih se znam darila še vedno razveseliti kot pet letni otrok. Ampak nekaj vam zaupam, tega darila bi bila vsaka vesela. Majda mi je poslala sladkorček, ki sem ga prejela na njenem blogu. Sploh vam ne znam povedati kako lepa ogrlica, pa uhančki pa kroglica z luno in majhnimi hiškami. Ne vem kaj mi je najbolj všeč, vem pa kam bom dala kroglico - na obesek za ključe mojega doma. JUPIII!!!

Darilo sem že stokrat okoli obrnila, pa še vedno ne razumem kako lahko nekaj tako enkratnega pride izpod človeških rok.

Majda, hvala! Ostala sem brez besed.

17. 06. 09

Vrt, ki oživi


V soboto 20.6. se bo že tretjič ponovil Vrt, ki oživi. Majhna umetniška tržnica na kateri se s svojimi izdelki predstavimo članice društva MeVi Art in slikarske šole Unikatna Sanjalnica.

Pridite napasti vaše učke in napolniti vašo dušo. Podrobnosti vidite v vabilu.

13. 06. 09

Presenečenje

NOVICA: Muca je odšla. Odnesla je tudi mladičke. Mislim, da se je zjutraj moralo nekaj zgoditi. Slišala sem jo pihati. Najbrž je katera druga muca odkrila njeno domovanje in se ji ni zdelo več varno. Upam, da je našla miren domek.


Me je čakalo včeraj med tem ko sem kosila travo. Mlada muca mamica s svojimi otročički si je našla dom med mojimi kroti za rože. Slika je malo slabša, ker jih nisem hotla preveč vznemirjati.

Moram priznati, da sicer nisem navdušena nad mački, ampak se mi zdi, da znamo sobivati. Jaz pustim njih pri miru, oni mene in nam gre kar dobro.

Kaj pa sedaj? Najbrž mlada mamica rabi kakšno pomoč. Ji dam kaj hrane? Kaj za piti? Pa vseeno ne bi rada, da mlada družinica ostane pri meni, ko bodo dovolj veliki, da se podajo v širni svet. Bi morala koga obvestiti? Pojma nimam čigava je muca, sem jo pa že nekajkrat opazila na moji terasi.

Imate kakšne nasvete? Kako jih lahko pomagam in pri tem ne škodujem?

12. 06. 09

Rožice

Včeraj nisem mogla obmirovat in sem preizkusila še kvačkanje rožice po Lucinih navodilih, ki sem jih omenila že v prejšnji objavi. Moram reči, da mi je kar šlo in, da nista to zadnji dve rožici, ki sta nastali po teh navodilih.

Ena je že našla svoje mesto na ovitku za kvačke, ki sem ga naredila že pred časom, ko sem osveževala znanje kvačkanja.

11. 06. 09

Nisem pozabila

na čestitke. Samo časa je nekoliko manj. Pa neskončno veliko interesov in idej. Včasih sem imela kar nekaj čestitk na zalogi in če se je pojavil interes sem lahko nekaj ponudila. Danes pa žel temu ni tako. Čestitko naredim dobesedno po naročilu. Po eni strani mi je to všeč, ker točno vem za koga delam in mi je ponavadi taka čestitka bolj všeč. Po drugi strani pa so "naročniki" v negotovosti kaj bodo dobili.

Iz prej opisanega razloga, sem tudi današnjo čestitko naredila po naročilu. Motiv sem imela že nekaj časa pobarvan. Na zalogi imam kar nekaj pobarvanih motivov, ker vsak prosti trenutek nekaj počnem in med te aktivnosti se šteje tudi barvanje motivov.


Sestavljanje je kar hitro steklo. Za dodatek sem naredila kvačkano rožico na katero me je spomnila Sonja. Postopek sem si že pred časom ogledal na Capture the moment. Ko sem videla ta opis se mi je zdelo zelo zakomplicirano, pa se je na koncu izkazalo, da ni. Sem pa vseeno uspela šele v tretjem poizkusu. Nisem taka mojstrica kot Sonja.


Če so vas navdušile kvačkane rožice vam predlagam, da si ogledate tudi to objavo na Attic 24, kjer je zelo nazorno prikazana še ena izdelava kvačkane rožice, ki pa jo lahko dodelate in iz nje naredite npr. broško. Omenjeni blog pa je tudi na splošno vreden ogleda.

9. 06. 09

Izola


Vse prevečkrat razmišljam, da se Slovenci premalo zavedamo lepot naše domovine. Vem, da se sliši patriotsko, ampak je res tako. Tudi sama kar nekaj kotičkov Slovenije še ne poznam. Med njimi je bila do nedavnega tudi Izola.

Nikoli je nisem še obiskala. Vedno sem se peljala mimo v Piran, ki je meni osebno čudovit in še vedno ostaja na prvem mestu med meni prijetnimi kraji.

Izola meni osebni ni nič posebnega. Težko razložim zakaj, ampak name ni naredila vtisa. Sem se pa ob isti priložnosti sprehodila po Krajinskem parku Strunjan in noro uživala. Krasna narava, mir, ...

Uživala sem kot že dolgo ne. Še nekaj slikovnih vtisov, da vas mogoče zvabim tja.

Na koncu Simonovega zaliva vas pričaka informacijska tabla, kjer si lahko preberete kaj lahko pričakujete in kje potekajo poti.

Ob poti vas spremljajo čudovite rožice.




Če želite se lahko spustite v Mesečev zaliv. Kjer je bil tudi moj cilj. Obala polna krasnih kamnov in naplavnin.



Za konec krasnega izleta, me je razveselil še metuljček, ki je bil pripravljen pozirati.

7. 06. 09

Ne dam se


vremenu. Naj kar bo kislo in deževno in mrzlo. Brrrr. Ampak jaz se ne dam. Vsaj na platno vedno lahko pričaram poletje, toploto, vonj po morju.

Ne verjamete. Poduhajte. No, vidite, da gre.

Vzamem skicirko, svinčnik in radirko. Seveda, radirko. Vedno. Spremembe so dobrodošle, če nekaj ni v redu. Že dalj časa sem imela tole slikico v glavi. Pa sem jo dala na papir. Potem pa seveda še na platno. 3D platno. Rada imam strukturo, ne samo na sliki, tudi v platnu.

Ja, s to slikico (10x10 cm) sem zadovoljna. Pa tudi na katero steno bo šla vem. Vam pokažem, ko bo moja boljša polovica zvrtala luknjo.

Zunaj pa še vedno dežuje. Pa kar naj. Sedaj si nalijem kozarček cvička (ja, sem najbrž ena izmed redkih, ki ima rada cviček) in v roke vzamem knjigo, še nedolžno, neodprto, v nadaljevanjih. Knjigo s katero me je pred časom zastrupila Polona.

3. 06. 09

Razmišljam


kaj napisati, kaj vam pokazati, kaj... Rada sem v stiku, ampak včasih enostavno ne gre.

To pomlad me je pomladna utrujenost res zdelala. Nič mi ne gre od rok. Zdi se mi, da v službi potrošim veliko preveč energije. Energije zato, da sem prijazna, da se zadeve uredijo, da je delo opravljeno. Kdo pa je prijazen do mene? Se sprašujem. Zakaj jaz? Zakaj jaz nisem tista, s katero je potrebno delati v rokavicah.

Še dobro, da ostajajo popoldnevi in vikendi. V krogu družine in prijateljev. Ali pa sama. Tudi to zna biti prijetno. V soboto sem se odpravila v Štanjel. Ja, sama sem šla. Na otvoritev razstave moje mentorice. Sem šla malo prej, ker sem si želela tudi Štanjel ogledati in pofotkati. Še dobro, da sem šla prej, ker sem se (seveda) zgubila. ;-)

Bila je prijetna sobota. Ravno prav topla. Štanjel pa poln skritih kotičkov. Razstava pa čudovita v prekrasnem okolju kjer novo sreča staro, kjer sivina sreča barvo, ... Čas je žal prehitro minil. Tudi zato, ker sem kar nekaj časa po nepotrebnem zapravila na poti.

Da ne boste mislili, da je v Štanjelu samo kamen. Tudi to je del Štanjela.


Sedaj se počutim že bolje. Samo iz sebe moram dati. Mogoče pa bi lahko postal tale blog moj dnevnik ;-)