Dosežen še en cilj

Načrt je bil dolgotrajen in temeljit. Ni mi žal. Mogoče mi je žal le to, da sem dolgo, dolgo zbirala pogum.

Sedaj pa vam končno lahko sporočim, da sem odprla svojo Etsy trgovino. Tanya's Handmade Treasures ima odprta vrat prav vsak dan. Trudila se bom, da bom izpolnila čim več pričakovanj obiskovalcev in upam, da kmalu tudi nakupovalcev.

Vesela bom vseh vaših pripombe in nasvetov.

Še eden izmed ciljev uspešno opravljen

Pred časom, sem v v eni objavi malce potožila, da sem utrujena.

Sedaj vam lahko zaupam zakaj. Takrat sem se namreč intenzivno pripravljala na svojo prvo 21tko. Sedaj je za mano. Rezultat ni sanjski, pa tudi pomemben ni. Na prvem malem maratonu je bil moj cilj priti v cilj in naslednji dan ne umreti od bolečin. Bolečine sicer so, vendar premagajo zadovoljstvo ob doseženem cilju.

Še en cilj je za letos v planu. O tem pa kmalu.

Vezenje

Vezenje me vedno pomirja. Ne vem zakaj, ampak tudi sredi poletja, me vezenje spomni na Božič. Ta čestitka je nastala že pred časom, vendar vam je še nisem pokazala. Opazila sem, da je fotografirana tako blizi, da z lahkoto prerišete motiv. Žal sem pri shranjevanju motivov precej kaotična in je vedno znova pravi podvig, da najdem shranjene motive. Mislim, da je že čas, da jih privlečem na palano in začenem izdelovati letošnjo kolekcijo vezenih čestitk.

Sestrice

 

Bila je prva in edina. Potem pa so sledile še tri. Mojim odjemalkam je bila ta prva tako všeč, da sem dobila naročilo še za tri nove. In so nastale. Sicer s časovnimi zamiki vendar sedaj mislim, da sem zaključila z izdelavo teh sestric. K sreči mi je zmanjkalo tega vzorčnega papirja. Nisem namreč navdušena nad izdelovanje enakih stvari. Rada sem izvirna. Prav zato, da sem kreativna, sem se v prvi vrsti lotila izdelave čestitk.


Kaj pa ve? Rade delate podobne izdelke, ki so časovno manj zahtevni, ali delate bolj ali manj unikate?

Še dve iz serije preprostih

Včeraj sem vam omenila, da sem naredila še dve preprosti voščilnici, ki pa vam jih še nisem mogla pokazati. Danes jih pa že lahko.

Ni kaj dosti dodati. Prva je z bleščicami, ker je narejena za našo Lady Princess, kjer se ponavadi kaj sveti.

Ta druga pa je narejena za V. (očitno), ki pa je malo bolj umirjena zato da paše k "mirnemu" karakterju prejemnika.

Včeraj je praznovala...

...meni draga A. Darilo je bilo (vsaj meni, pa tudi slavljenki) lepo, ni bilo pa preveč izvirno. Zato sem se bolj potrudila pri zavijanju in čestitki.

Darilo sem zavila v škatlo, ki se sama razpre in pri tem uporabila papir, ki mi je toliko všeč, da mi ga je bilo dolgo časa škoda uporabiti. Ker je A. nekaj posebnega, se mi je zdelo prav, da prav njej na čast začnem uporabljati ta blok listov.

Čestitka pa je prva v majhni seriji podobnih, preprostih. Nastali sta še dve, ki pa jih še ne morem pokazati. Ena gre prejemniku danes, druga pa prejemnici jutri, zato boste morali še malo počakati. Uporabila sem ročno izdelan papir, ki sem ga pred časom kupila v Prometeju in me je privabil zaradi zanimivih barv. Dodala sem le inicialko oblečeno v primeren papir in nekaj dodatkov. Preprosto, vendar lepo.

Še malo pa bo Božič

Ja, ja sej vem, da pretiravam. To pač rada počnem ;-) Če pa smo iskreni je pa Božič res tik pred vrati. Še dvakrat gremo spat, pa bo.

Ta čestitka je sicer že stara in že zdavnaj ni več pri meni, mi je pa mogoče ravno zato toliko bolj všeč. Moram pobrskati po motivih in na dan privleči blago za križkanje in potem veselo na delo. Sedaj bodo večeri res dolgi in da ne bom spala že ob sedmih, bo treba kaj početi. V bistvu se že veselim dolgih večerov, ker potem nimam preganjavice, da moram iti ven na sveži zrak. Kaj pa vi radi počnete v dolgih večerih?

Se vam kdaj zgodi

... da se sploh n spomnite, da ste naredili čestitko. Meni se to očitno lahko zgodi.

 Tako se je to žal zgodilo s to čestitko. Vse kar se spomnim je, da sem jo senčila. Vem, da je to prva čestitka, ki sem jo senčila z Distress Inki, vendar več kot to ne vem. Pa ni je več doma zato vam več tudi ne morem povedati.

Preprosto

Saj ni nujno, da so vse čestitke polne. Pred časom (res dolgo nazaj) sem naredila dve precej enostavni čestitki. Tudi narejeni sta kar hitro, pa zato nič manj lepi. Meni sta zelo všeč in, če bi jih dobila, bi se jih razveselila. Mogoče tudi zato, ker redko dobim klasično pošto. No, je pa toliko več elektronske, kar pa je tudi dobro.

Še nekaj o izdelavi. Velikost je standardna - 15 * 10,5 cm. Notranji del je podložen z barvnim kartonom. Prvi del čestitke je odrezan z vzorčnimi škarjami in senčen z blazinico za štamilke (na "naslovnico" čestitke postavite papir in senčite iz papirja proti naslovnici - upam, da sem jasna). Dodala sem še leseno rožico oz gumbke in trakec.

Pravijo, da prve ne pozabiš

No, jaz jo. Prvo poročno čestitko sem namreč pozabila objaviti. Pa saj ni pomembno kdaj sem jo naredila. Zdi se mi pomembno, da vam jo pokažem in mogoče predstavim kakšno idejo, ki jo boste lahko uporabili.

Tokratna čestitka je posebna, ker je zastonjkarska. To pomeni, da je motiv "free digi" t.i. zastonjkarski motiv. Prav tako pa je zastonjkarski tudi papri. Žal nimam več ideje kje sem kaj dobila. Vedno znova mi je žel, da ne najdem sistema kako bi si take stvari zapisala, saj bi najbrž še komu koristilo, poleg tega pa bi se zelo rada zahvalila ljudem, ki so toliko kreativni, da take stvari naredijo in tako prijazni, da nam jih ponudijo zastonj.

Bil je lep dan

V nedeljo. Zbrali smo se v krogu prijetnih ljudi in bili priče Sv. Krsta najmlajšega člana naše družbe. M. je jokal kot za stavo in nikakor ni želel odnehati. Vse ostalo je minilo mirno in lepo. Ne glede na lep obred, nam je vsem odleglo, ko je mali kričač zaspal tik pred koncem.

Vsekakor se spodobi, da se kaj malega podari. Ker ima M. starejšo sestrico M., sva se z D. odločila, da podariva bone. Sama nisem navdušena nad boni in sem mu zato naslikala še enega engeljčka, ki naj bi ga čuval na vijugasti poti življenja.

 Ni v navadi, da pripravljam stvari zadnji trenutek, vendar se tudi to zgodi. Ker je darilo nastalo v soboto zvečer pri roki nisem imela nobenega primernega paprija. Vedno pa se najdejo na zalogi barvni kartoni in tako sem naredila škatlo, v katero sem dala sliko, zavezale z belo mašnjo in končni rezultat je všečen. Vsaj meni in mami malega M.