Fimolandijska Majda nas je povabila na ogled njenega novega kotička (no niti ni kotiček, amapak cela soba). Sedaj mi je še toliko bolj jasno kako lahko dela tako lepe izdelke, ki so zame znanstvena fantastika. Soba v kateri ustvarja je res krasna.
Ker se nas ni zbralo prav veliko, Majda ni potrebovala veliko, da nas je spodbudile, da smo malo mečkale. To sicer ni bilo moje čisto prvo srečanje s Fimo maso, ampak prvo se je končalo tako, da sem rekla: "Ne, ne, to pač bi zame!". Tokrat sem se prepustila Majdinim besedam in ubogljivo gnetla, valjala in sestavljala (pojma nisem imela kaj bo nastalo ;-)).
Počasi je nastajalo nekaj kar bi bilo lahko že čemu podobno
Pa še malo ciklam, pa perl modrega plaščka
Potem pa malce stiskanja in vlečenja in prerez po sredini mi je razkril, da me je Majda res dobro vodila (ja, kdor zna pač zna tudi nerodo pripeljati do lepega rezultata)
Sestavljanje in teksturiranje je bilo potrebno, da je nastalo lice obseka
Malo rezanja in pomoč Majde pri zadnjem delu in krasen obesk v mojih barvah je gotov.
Ja, sem mislila, da jaz nisem za Fimo. Mislim, da bom ta stavek še malo prespala in premislila, saj sem resnično uživala. Nakita iz Fimo mase najbrž res ne bom nikoli delal (nikoli ne reci nikoli - zarečenega kruha se največ poje, mar ne?), sem pa dobila cel kup idej za izdelavo dodatkov za čestitke iz Fimo mase - gumbi, rožice, lističi, srčki, zvezdice,... in to v barvah po moji izbiri.
Katerega zarečenega kruha pri ustvarjanju ste se pa že najdeli?
Uh, zarečenega kruha sem pa res že veliko pojedla in verjetno ga še bom :) Tebi pa je uspela prav simpatična klobasica in obesek. S poliglino se da res početi marsikaj, ne le sestavljati nakit. :)
OdgovoriIzbrišijako lijepo
OdgovoriIzbriši