Ni mi všeč

Se vam zgodi kdaj, da naredite izdelek po naročilu, ki pa vam ni všeč? No, meni se je to ravnokar zgodilo. Na željo naročnice sem uporabila štampiljko Whiff of Joy miške med živahnimi papriji. Nekako mi motiv ne paše na živo ozadje. Sicer pa mi je sama postavitev in barvna kombinacija všeč in jo bom sigurno še uporabila, le motiv bom zamenjala.

Upam, da bo čestitka všeč naročnici in prejemnici. Če bo tako, bo moj namen izpolnjen. Pa sej to je bistvo, ane ;-)

Za atija

Po naročilu je nastala ta čestitka. Sama čestitka ni nič posebnega, sem se pa potrudila in oblikovala napis, ki paše ravno v "štanco", ki jo zelo rada uporabljam. S Corelom si še nisva blizu zato sem kar nekaj časa porabila za pripravo napisa, ko pa sem bila v zagonu, sem jih pripravila še za druge priložnosti. Če želite jih seveda lahko uporabljate. Izvolite!

Dve Tanji...

...se imata zmeraj zelo fajn. Tudi tokrat sta se imeli. Pa ne zato, ker jima (ne vem zakaj) redko kdo verjame, da sta obe Tanji, ampak zato, ker se noro radi smejita in ker sta še težje pri miru.

In sva šli in sva lezli in se smejali.

Vesta kam se takole leze?

Pa kje je tak razgled?

Pa kje te lahko tako glava "boli"?

Ja, ja imate prav na vrhu "sveta"!

Bilo je čisto neplanirano. V planu sva sicer imeli hribe, vendar ne gore "sveta". Pa je Tanja predlagala in se je druga Tanja kar strinjala. Eni Tanji je bilo prvič, eni ne. Mislim pa, da lahko rečem, da nobeni ni bilo zadnjič. Vse se je poklopilo in ne bi moralo biti lepše. Iz petka na soboto je deževalo kot bi ga en s škafom zlival. Sredi noči je sicer nehalo, ampak na Jesenicah spet začelo. K sreči tudi nehalo in ko sva prehodili prvo strmino se je zbudil umit sončen dan in od tu naprej je bilo vse skupaj sanjsko.

Ti moški ...

... mi vedno znova delajo težave ;-)
Ne, sej ni tako hudo. Bolj jih delam sama sebi, ker nikoli ne vem kaj podariti, glede moških čestitk pa je stanje pri meni itak vedno isto.

Tokrat mi je iz dileme pomagala Katharina iz Whiff of Joy, ki je pred časom ponudila idejo za okraševanje steklenic. Danes sem imela cel kup planov, vendar bolj malo volje. Dan se je začel čudovito s ponovnim vpisom v knjižnico (končno imam knjižico Kranju primerno) in nato s čajem in klepetom v prijetni družbi. Če sem bila v knjižnici, pomeni, da sem domov prinesla knjige in to pomeni, da imam krasen razlog, da bo moralo pospravljanje stanovanja še malo počakati.

Vseeno pa sem naredila čestitko za na steklenico. In to samo iz enega razloga - rabim jo že jutri in jutri se mi lahko zgodi, da se kje zataknem. Čestitka je po moško preprosta z kratkim voščilom in žur se lahko začne.