Zelena pomirja

Že pozimi sem naredila to sliko, ko ni bilo nikjer nič zelenega in je slikanje v zeleni barvi delovalo zelo pozitivno. Všeč mi je oblika platna in všeč mi je pomirjujoča zelena.

Očitno pa ni slika všeč samo meni, saj jo je obiskala in se za nekaj časa na njej naselila tudi mala vešča. Na tej sliki se tudi lepo vidi, da nisem uporabila samo navadne akrilne barve, ampak tudi granitno barvo, kateri so dodane zlate pikice.

Še malo za fant(k)e

Ponavadi delam čestitke, ki so bolj primerne za ženske. Se mi zdi, da je lažje narediti čestitko za žensko. Tokrat pa sem se potrudila in naredila tudi nekaj moških čestitk. Ponavadi so te bolj preproste in nekoliko bolj umirjenih barv.


Kot je sedaj že v moji navadi, je tudi ta motiv pobarvan s Copic markerji, vzorčasti papirji so iz DigiScrapDepot, ostalo pa iz domačih zalog. Preprosto in enostavno - prav takšno kot so moški, ane? ;-)

Ker tokrat na Creative Inspiration niso zelo zahtevni in so nam dovolili, da izdelam kar koli, to čestitiko prijavljam na ta izziv. Na izzivu Stamp with fun pa želijo čestitko za fanta.

S knjigo je čas krajši

Rada berem. Zelo rada in tudi veliko berem. Branje me sprošča in mi dovoli, da grem drugam - vsaj v mislih. Prav zaradi tega mi je ta štampiljka Whiff of Joy tako simpatična. Če jo postavim v enostavno postavitev, ki so jo tokrat predlagali na Friday Sketchers izzivu, je vse skupaj blizu popolnosti.

Sama izdelava ni nič posebnega - motiv sem pobarvala s Copic markerji, dodala tri razcepke, trak in rožico iz starih zalog. Mogoče edina posebnost te čestitke je (na sliki se žal ne vidi), da je motiv izrezan z mojim zelenih hroščkom in sem ga uspela tudi embosirati (nekaj motivov sem pri tem tudi uničila). Da bolje pride do izraza sem ga prilepila s 3D blazinicami, da malo bolj izstopa.

DIY - naredi sam

Včasih se mi zdi, da se malo ponavljam pri izdelovanju čestitk, predvsem zaradi stalno ponavljajočih vzorčnih papirjev. K sreči se na internetu (poleg marsikatere traparije) dobi tudi kakšna dobra ideja. Tokrat sem namreč na Whiff of Joy Tutorials and Inspirations dobila idejo kako izdelati svoj lasten vzorčni papir. Idej o tem kako izdelati razno razne vzorčne motive je na netu cel kup, vendar se mi je zdel ta nekaj posebnega. Tako preprost, pa vseeno nekaj posebnega.

In sem preizkusila. Ta teden sem namreč v ustvarjalni mrzlici, saj moram pripraviti večje število čestitk (pa ne da jih ne bi imela na zalogi) in se bojim da se bom začela ponavljati. To pa se mi zdi smrt za ustvarjalnost.

Torej sem na akrilni blok prilepila tri različne metuljčke, poštapljala krem papir in nekaj metuljčkov pobarvala. Rob papirja sem še malo osenčila in vzorčni papir je bil zaključen. Mi je všeč in mislim, da ne bo zadnji.

Sedaj, ko to pišem sem se spomnila, da sem kakšne vzorčne papirje, preproste s štampiljkam za ozadje, že delala. Pa mi je ta, kjer so dodane še barve, bolj všeč.

Vse ostalo je po starem. Motiv je pobarvan s Copic markerji. Rožica pa je lastno delo po načrtu Lucy iz Attic 24. Gumbek in trakec pa iz starih zalog.

S 3D akcentom sem poudarila rožice, da je čestitka dobila nekoliko več dimenzije. S to čestitko sem imela malce več dela, ampak je zato rezultat toliko bolj všečen.

Staro je dobro

Mojih ustvarjalnih primočkov je iz dneva v dan več in vsak dan najdem kaj kar še nimam ali pa mi primanjkuje. Zaradi te zaloge pa se zgodi, da kakšen pripomoček spregledam. Tokrat so nas na Creative Inspiration pozvali naj uporabimo zadevo, ki jo imamo najdalj med našo ustvarjalno zalogo. Pa sem malo pobrskala in našla to Tildo. Je moja prva štampiljka, ki sem jo kupila. Rabljeno na eBay-u. Luštna in preprosta. Prav taka pa je tudi postavitev Hanna and Friends izzivu.

Čestitka je bila hitro izdelana in meni zgleda super. Vam?

Tilda po dolgem času

Tilde in Edvine iz Magnolije so mi res ljube čestitke. Tokrat sem se lotila enega izmed nahrčkanih motivov, ki se mi je dolgo časa zdel prelep, da bi ga uporabila. Pa sem ugotovila, da mu s tem delam krivico. Zakaj ga en bi lepo pobarvala in vdelala v čestitko. Tudi postavitev sem si izbrala. Tokrat iz izziva Just Magnolija. Ta postavitev je bila pravšnja zame - preprosta, čista, ne preveč natlačena.

Tokrat je bil sam proces izdelave čestitke nekaj posebnega. Ne vem v bistvu zakaj, ampak sem čestitko najprej v celoti naredila in šele na koncu pobarvala motiv - po tem, ko je bil že nalepljen na čestitko. Moram pa priznati, da tako ne bom več delala čestitk. Sem bila kar malo nervozna - kaj se se mi pri barvanju motiva kaj sfiži. No, k sreči se mi ni. Vam pa zato ne morem pokazati slike Copicov, ki sem jih uporabila. Jih bom pa zapisala:

• Obrazek in roke: E50, E51, R20 (standard - kot vedno)
• Lasje: E37, E57 (standard - nujno si moram omisliti nove barve za lase, ker so teže malce dolgočasne)
• Majčka in nogavičke: YG06, G14
• Hlače: B93, B95
• Zid na katerem sedi Tilda: C5, C3, C1 (tudi to je standard)

Številke sem zapisala v vrstnem redu kot jih uporabljam - najprej svetlo potem temno le tam kjer želim, da je temneje in na koncu s svetlo čez vse, da se odtenka spojita. Le pri zidu je vrstni red drugačen, ker se mi zdi, da se tako sive barve lepše prelijejo.

Ko imam preveč časa...

... delam vse zadnji trenutek.

Pa to sploh ni v moji navadi. Rada naredim stvari pred rokom, ker se mi zdi, da se zelo rado kaj zakomplicira tik pred rokom. Pa vedno nisem tako vestna. Včasih kakšno stvar kar zavlačujem in zavlačujem. Tudi s to čestitko je bilo tako.

Zelo podobno (skoraj enako) sem že pred časom naredila in takoj oddala, ker pa je bila J. tako zelo všeč sem ji obljubila, da bom naredila še eno. Ves material sem še imela na zalogi, zato to sploh ni bilo tako težko. Z J. greva danes na kavo in čestitko sem šele danes zjutraj naredila.

Torej o izdelavi ni kaj novega povedati, ker se lahko preberete v prejšnji objavi. Mogoče lahko dodam le to, da je motiv iz Tales from Pollycraft, ki ob petkih podarja brezplačne digi motive.

Nov projekt

Že nekaj časa sem se pripravljala, sedaj pa tudi uspela. Splesti prve nogavice. Veliko mi je pomagala Zdenaka. Na koncu sem pa vseeno združila več načrtov in izdelek je tukaj.

Vidi se sicer, da mi še malo vaje manjka, vendar mi je pletenje nogavic tako super, da bom nadaljevala tudi v tej vročini. Zaloge volne je za enkrat še dovolj, po tem bodo pa tudi v trgovinah najbrž spet imeli zalogo.

Mala zaravljivka

Ta mala zapravljivka je nastala že pred časom. Ker rada nakupuje, ji obešalniki kar iz glave visijo. Ta dodatek sem malo čudno dodala na čestitko, vendar se mi zdi, da kar paše na temo. Papir ima bleščice in se mi zdi ravno pravšnji za kakšno lepotičko, ki ji že v zgodnjih letih ni vseeno kaj da na rit.

Sicer pa na tej čestitki ni nič novega in pretresljivega. Digi motiv, pobarvan s Copis markerji in izreza s Fiskars Shapecutter-jem. Zadnje čase se kar pogosto poslužujem tega orodja. Sicer imam tudi mojega hrošča, ki mi je zelo ljub, vendar žal še nimam prav veliko nestijev. Se mi zdijo kar malce dragi.

Sicer se je pa ozračje končno ogrelo na mojo temperaturo in s težavo prizna, da mogoče mi je pa sedaj tudi meni kdaj vroče.

Razočaranje

Včasih se res težko poberem po razočaranju nad ljudmi. Najbrž zadeve jemljem preveč resno in bi bilo moje življenje precej bolj enostavno, če bi se malo manj poglabljala in si enostavno rekla, da tako pač je in da ljudje pač niso vsi dobri in da jih (žel) večina gleda v prvi vrsti nase.

Ampak ne, jaz se moram poglabljati. Vedno želim razumeti, želim dojeti. Vedno pa tega ne morem in takrat sem razočarana. In sem se poglabljala, razmišljata, tuhtala, iskala kombinacije. Celo popoldan. Nisem prišla nič dlje, kot zjutraj, ko sem zvedela "veselo" novico. Enostavno ne razumem.

K sreči sem šla zvečer na pivo z dvema prijateljema. Prav to sem potrebovala, da se zavem, da so bistvo življenja naši prijatelji, ne služba in šefi za katere si si delal utvare in si mislil, da so ti prijatelji.

Ne mislim samo stokati, ker nisem tak tip. Mi pa zelo pomaga, da moje misli zapišem. Včasih sem imela (no v bistvu ga imam še) en zvezek za take misli, sedaj imam pa blog. To mi je še ljubše, ker vem, da ga berete dobri ljudje in tudi če ne komentirate, čutim da ste tam nekje.

Ta čestitka je iz malce starejših zalog. Mislim, da je nastale 14 dni nazaj. Velikokrat se mi zgodi, da ko pogledam sliko čestitke, ugotovim, da bi lahko še kaj dodala. V tem primeru kakšno belo črto z rolerjem kam na motiv. Kar pa še lahko storim, ker je čestitka še doma.

Razen papirjev, o katerih sem že govorila, je vse ostalo iz starih domačih zalog. Sem si obljubila, da do nadaljnjega ne kupujem dodatkov za čestitke. Dovolim si kupiti le kakšen Copic marker ali štampiljko oz. digi motiv. Tokratni motiv Swiss Pixies je digi in sicer C.C. design, kupljen v All that Scraps. Ti motivi so mi res ljubi in z veseljem bi imela kakšno štampiljko, vendar žal še nisem našla trgovine, ki bi jih pošiljala tudi v EU. Ve katera od vas za tako trgovino?

Kam z njimi

Najbrž ste že opazili, da res rada delam čestitke. Že samo barvanje motivov me pomiri. Potem pa natančno rezanje in lepljenje (no to me včasih malce razjezi) in na koncu je gotova čestitka, ki ti jo ni sam dati iz rok.

In kupček teh čestitk raste in raste. Potem pa dilema kam z njimi, da bomo imeli prostor za nove. Je spletna prodaja preko Etsy-ja prava ideja? Je mogoče to malce samovšečno? Odpira se mi cel kup idej in še več vprašanj.

Kam daste čestitke, ki jih izdelate? Vse porabite za lastne potrebe?

No ja, do takrat ko se mi bo ta dilema razjasnila, bom pridno kopičila zalogo.

Že dolgo časa nisem uporabila vzorčni papir Amy Butler, ki sem si ga tako dolgo ogledoval in želela. Ko sem si ga tudi privoščila, mi je bil (mi je še vedno) tako lep, da mi ga je škoda. Ker je precej polen in tudi motivi so precej veliki, se mi zdi, da ga ne morem "obremeniti" še z mnogimi dodatki. Zato je ta čestitka tako zelo enostavna.

Tudi ta motiv je pobarvan s Copic markerji. Na čestitko sem, poleg vzorčnega papirja, dodala le barvno ujemajočo "podlogo", trakec in tri razcepke.

Po pomoti

je včeraj nastala ta čestitka. Najbrž se sprašujete kako lahko nastane čestitika po pomoti. V bistvu zelo preprosto. Papri je izbram, motiv pobarvan, postavitev v glavi. Ker pa nisem nič merila, sem po tem, ko je bil trakec na vzorčnem papirju in ta tudi že nalepljen na osnovo, ugotovila, da je prvotni motiv prevelik. Nič hudega - sem pač izbrala nov motiv ga pobarval in čestitka je bila gotova. Dokaj hitro, preprosto in všečno.

Tole pa je izbor Copic markerjev. S klikom na sliko, se bo povečala in boste lahko razbrali številke.

Mirno nedeljsko jutro

No, začelo se ni preveč mirno. Če živiš v bloku je mirnih dni res malo, saj sostanovalci večinoma predvidevajo, da imajo vsi enak življenjski ritem in če oni vstanejo zelo zgodaj, potem to naredijo tudi ostali. Če pa so že vsi budni, potem pa lahko zbijajo z vrati ali kako drugače poskrbijo, da se bioritem vsem prilagodi njihovemu.

Ampak to sedaj ni več pomembno. Ko se je bil moj bioritem prisiljen prilagoditi sosedovemu, sem si rekla ali boš celo nedeljo sitna ali pa to zgodnjo jutranjo uro izkoristi za kaj koristnega. In sem res. Lotila sem se čestitke, ki je bila v bistvu na pol že narejena. Papir je bil že izbran, motiv pobarvan med petkovo nogometno tekmo, postavitev pa izbrana včeraj zvečer na Sketch Saturday.

Malokrat se mi zgodi, da mi postavitev tako hitro uspe. Ponavadi se mi zgodi, da je preveč delov postavitve, ki jih jaz nikakor ne morem spraviti na čestitko in da vsaj približno zgleda. Če pa že, potem pa si v glavo zapičim, da bi en dodatek pasal zraven, ki ga, kljub ogromni zalogi, jaz nimam.

Tokrat je šlo vse po maslu in moram se zahvaliti sosedu, ki je sinhroniziral moj bioritem z njegovim.

Sem pa prišla do enega zaključka - postavitve, ki jih predlagajo na različnih izzivih, se meni ne izidejo, ker delam premajhne čestitke. Moje so velikosti 10,5*15cm, ravno pravšnje za standardno kuverto. Kako velike čestitke pa delate ve?

To ste zamudili...

... vsi tisti, ki se niste odzvali povabilu v prejšnji objavi.

Imela smo se lepo, kljub temu, da bi si želele več obiskovalcev. Težko se odločim kaj je narobe, da se ljudje ne udeležijo takih prireditev. Toliko lepih izdelkov, ročno izdelanih, pa tako malo ljudi.

Ne nazadnje pa smo zadovoljne, ker smo se družile med samo, se smejale in veliko klepetale.

To smo štiri cvetke, velike klepetulje. Po vrsti od desne proti leti Mateja, Meti, Tatjana, Tanja in moja malenkost.

Pridite na jesensko/zimski sejem - ne bo vam žal. Vas bom pa sigurno še obveščala o naših dogodkih.